Turopolje, mikroregija južno od Zagreba, na katerega naravno sloni, se ponaša z dolgo in slavno zgodovino. Stoletja je bila znana kot »Plemenita občina Turopolje«, katere ponosni prebivalci nikoli niso bili nikogaršnji kmeti. Mnogo let nazaj je to območje bilo zelo bogato s hrastovimi gozdi, v katerih so uživali številni turi, izumrlo divje govedo, po katerih je Turopolje, kot pravijo, dobilo ime. Časi so se nekoliko spremenili, vendar je Turopolje še naprej miren, večinoma nižinski kmečki kraj, bogat z nedotaknjeno naravo, bogato kulturno dediščino in zanimivo zgodovino. Njegovo središče je Velika Gorica, največje mesto v Zagrebški županiji, ter najboljše izhodišče za raziskovanje.

V osrčju Velike Gorice je najpomembnejša stavba elegantna enonadstropnica iz sredine 18. stoletja, nekdanja mestna hiša Plemenite občine turopoljske, danes Muzej Turopolja. To je mesto, na katerem skozi edinstveno arheološko, etnografsko in kulturno-zgodovinsko zbirko lahko raziščete stoletja zgodovine in kulture turopoljskega kraja. Takoj v bližini je tudi atraktiven Center za obiskovalce Turistične skupnosti mesta Velika Gorica, kjer se lahko preskrbite z informacijami za čim boljšo orientacijo po Turopolju.

Da je tukaj bilo živahno tudi par tisoč let nazaj dokazuje najdišče v bližnjem Šćitarjevu, oziroma Arheološkem parku Andautonija. Starorimski ostanki iz 1. stoletja razkrivajo, da je tukaj stalo strateško pomembno naselje in glavno središče tega dela nekdanje province Panonije. Na običaje iz tega obdobja spominja zanimiva letna manifestacija Dnevi Andautonije.

Nekoliko stoletij kasneje so se stari Turopoljčani izpopolnili v lesenem gradbeništvu. Glede na to da je celotno območje bilo bogato z lesom, zlasti dobom, je normalno pričakovati, da so se iz njega gradile hiše, skromne kmečke tako kot bogatejše, vendar tudi sakralne stavbe. Zato Turopolje danes ima svoje lesene lepotice. Ohranjeno je okoli deset čudovitih cerkev in kapelic, izdelanih iz lesa, največja in najbolj impresivna pa je kapelica sv. Barbare v Veliki Mlaki iz 17. stoletja.

Iz lesa je bila v začetku zgrajena tudi utrdba Lukavec, ki jo je potem zamenjala edina zidana fortifikacija v Turopolju. Njen osnovni namen je bila obramba pred turškimi osvajanji, vendar se je tukaj zbirala in razpravljala turopoljska aristokracija. Turopoljčani so vedno skrbno negovali običaj jurjevskih slovesnosti, ko se preganja zima in slavi spomlad. Največji kres se vžge ravno pred Lukavcem.

Turopoljski lug je le še ostanek velikega prazgodovinskega gozda med Veliko Gorico in Siskom. Vrata od krča je delo človeške roke, spomenik kulture, prvotno postavljen leta 1779 v znak spomina na krčenje gozda, danes pa simbol stoletne povezanosti lokalnega prebivalstva in gozdnega bogastva. Po teh gozdovih je nekoč svobodno tavala turopoljska svinja, starodavna avtohtona pasma, na ohranjanju katere se vztraja, njeno meso pa je prava poslastica, ki so jo stregli tudi na dunajskem dvoru.

Če se želite povezati z gozdom ter turopoljsko floro in favno, je za vas popoln sprehod po urejeni poti, kot je 9-kilometrska učna pot Šumarica skozi krotke lepote Vukomeričkih goric, med vasicama Krušak in Kozjača. Tukajšnji gozdovi pa skrivajo tudi nedavno odkrit podzemni zaklad – črne tartufe. Našli so več vrst te cenjene gobe, ki jo boste vse pogosteje našli na jedilnikih restavracij Velike Gorice in okolice (npr. Mon Ami ali Babriga).

Raziskovanje Turopolja je najbolje zaključiti z degustacijo domače kuhinje v enem izmed izletišč ali kmečkih gospodinjstev kot so družinski favoriti Ključić brdo v Vukomeričkih goricah ali Odranski ribič, takoj ob reki. Etnografski biser Turopoljski grunt družine Dianežević v Kurilovcu bo prišel prav kot časovni stroj, ki vas bo skozi folkloro, stare običaje in tradicionalno hrano vrnil kakšno stoletje nazaj.

Čeprav ni vinogradniški kraj, v Turopolju lahko spijete tudi dobro kapljico. Družinska destilarna Brigljević iz Velike Gorice vas bo z veseljem sprejela na degustaciji svojih nagrajevanih žganj in likerjev, vendar tudi prvega hrvaškega domačega gina.