Območje Zagrebške županije je znano kot večinoma ruralen kraj z razvitim kmetijstvom, zato je pričakovano, da so najpogosteje živali tiste znane – domače, z lokalnih kmetij in kmečkih gospodinjstev. Vendar so se po zelenih prostranstvih, daleč od mest in vasi, naselila tudi številna druga bitja, majhna in velika. Ta bitja tečejo, skačejo, letijo, se plazijo in plavajo okoli nas, okolico Zagreba pa so z dobrim razlogom izbrali za svoj dom. Zaradi čiste, ohranjene narave in raznolikega reliefa, na površini približno 3.000 km² živi pravzaprav impresivno število živalskih vrst. Velik del teh divjih živali nimamo ravno priložnosti videti vsak dan, in mogoče je tudi bolje tako. Nekatere izmed teh so redke, ogrožene in zaščitene, ljudje pa jim moramo omogočiti mirno in prijetno sožitje s civilizacijo. Predstavljamo vam nekatere izmed naših manj znanih, vendar vsekakor zanimivih živalskih sosedov iz zagrebškega zelenega obroča...

1. Kuna zlatica (Martes martes)

Čeprav prisotna v gozdovih po celi Evropi, ta zverinica z dragocenim krznom nam je še posebej draga, ker jo nosimo na nacionalni valuti. Všeč so ji stari gozdovi z debelimi drevesi, zato jo lahko najdemo v prijetni senci Naravnega parka Žumberak – Samoborsko gorje ali Varoškega luga. Prepoznali jo boste po zlato-rumenem madežu na vratu in prsih, za razliko od manjše kune belice, s pripadajočim belim madežem.

2. Belorepec (Haliaeetus albicilla)

Največji orel v Evropi in največja ujeda teh koncev je veličasten pojav z razponom kril do dveh in pol metrov. Videti zlobne, te ptice so nežne duše, ki imajo vse življenje istega partnerja. Na Hrvaškem so prisotne ob rekah in močvirju, vendar jih ni veliko in so ogrožene, ker jim človek uničuje naravne habitate. Jastrebarski lugovi, Varoški lug, Crna mlaka in Lonjsko polje so kraji, kjer se te ptice počutijo prijetno in varno.

3. Divja mačka (Felis silvestris)

Na vaseh in v mestnih naseljih smo vajeni velikega števila hišnih in uličnih mačk, zato tiste divje, ki živijo v gozdovih, verjetno ne zvenijo ravno eksotično. Vendar je ta spreten in eleganten prednik domače muce strogo zaščitena vrsta, ki pa je pri nas vedno bolj redka. Je spreten lovec, ki skoraj nima naravnih sovražnikov, od navadne tigraste mačke pa se razlikuje po močnejšem telesu, večji glavi, daljši dlaki in večjih krempljih. Ne poskušajte je pobožati, če se srečate.

4. Plašica (Remiz pendulinus)

Ta drobna ptica selivka je vedno bolj ogrožena, zato smo posebej veseli, ko izvemo, da je prostor za gnezdenje našla ravno v okolici Zagreba. Njena viseča gnezda na drevesih so prave majhne gradbene mojstrovine. Rad je ob vodi, zato se je udomačila na območju Sava-Strmec, ki status ornitološkega rezervata dolguje ravno plašici.

5. Ilirska voluharica (Microtus multiplex)

Tudi Turopolje svojo ledeniško relikvijo za dirko ima! Gre za živalske vrste hladnih podnebij, ki so bile nekoč med ledenimi dobami široko razširjene, zdaj pa so stisnjene na zelo omejenih habitatih. En del teh prikupnih majhnih endemičnih glodavcev z Alp je prišel tudi k nam ter, razen v Motovunskem gozdu, svoj košček doma našel severno od reke Save.

6. Zelena rega (Hyla arborea)

Ena izmed najmanjših žabic v Evropi, dolga komaj nekaj centimetrov, ima rada bujno vegetacijo in vlažna območja. Simpatičen zelenec je pogost prebivalec zagrebškega zelenega obroča, po preživeti zimi pod zemljo, pa spomladi pride ven. Če poleti med sušo slišite njeno regljanje, lahko upate, da je točno napovedala dež, čeprav je to lahko tudi ljubezenski klic razpoloženih samcev.

7. Planinski močerad (Salamandra atra atra)

Pisani močerad – tisti črni z rumenimi pegami – je pogost v naših gozdovih, vendar je njihov popolnoma črn in nekoliko manjši sorodnik veliko bolj redek pojav. Všeč so mu višine, hladni in vlažni predeli, kar je tudi logično, ker je dvoživka, in ne kuščar. Na Hrvaškem je prisoten na majhnem številu območij, eno izmed teh pa je Žumberak. Glede na to da je strupen, ga plenilci ne napadajo, zaradi česar lahko živi mirno gozdno življenje.

8. Ris (Lynx lynx)

Največja evropska divja mačka je ogrožena vrsta pod strogo zaščito. Pred približno 50 leti so na Hrvaškem bili skoraj iztrebljeni ter je populacija rešena s primerki s Karpatov. Spreten in skrivnosten lovec z gostim krznom je prepoznaven po črnih čopkih na konicah ušes. Predvidevajo, da je na Hrvaškem manj kot sto primerkov, ki pa večinoma prebivajo južno od Zagrebške županije. V teh krajih se pojavijo na gozdnatem območju Žumberka.

9. Kostanjevka (Aythya nyroca)

Med različnimi vrstami rac, ki prebivajo na Hrvaškem, je kostanjevka ena izmed najbolj ogroženih. Živi na rečnih in močvirnih območjih, prepoznali pa jo boste po rdečkasto-rjavem perju in svetlih očeh, značilnih za samce. Eno izmed njihovih glavnih zbirališč v Evropi je Crna mlaka, kjer v pričakovanju migracije uživajo s potapljanjem in lovom rib.

10. Bober (Castor fiber)

Največji sekalci in graditelji med glodavci so več kot stoletje nazaj bili avtohtoni prebivalci Hrvaške na območju Posavine, vse dokler iz neznanih razlogov niso izginili. Vendar so se bobri vrnili v velikem stilu, ko so postopoma ponovno uvedeni 90-ih let prejšnjega stoletja, in sicer z donacijo Bavarske. Pod nadzorom strokovnjakov so se ustalili v gozdu Žutica v Lonjskem polju, kjer so našli popolne pogoje za življenje in se razširili.

11. Štorklja (Ciconia ciconia)

Vsako poletje številne vasi in mesta z veseljem pričakujejo vrnitev svojih najljubših živalskih sosedov. Na strehah hiš in stolpih tedaj začnejo poganjati gnezda, iz katerih kukajo štorklje. To je dolga tradicija in znak ohranjene narave – štorklje za svoj dom izbirajo le čisto, zdravo okolje. Na Hrvaškem jim je ravno Zagrebška županija najljubši habitat, z okoli 250 gnezdi. Najboljše možnosti za opazovanje štorkelj imate v Vrbovcu, Ivanić-Gradu, Pisarovini, Klinča Selih ter Donji Kupčini in Donji Zdenčini.