Okolica Zagreba v zimskem času ne ponuja bahaških atrakcij kot to počnejo znana alpska smučišča ali daljna eksotična počivališča, vendar ji toplega zimskega vzdušja in iskrene dobrodošlice nikakor ne primanjkuje. Zadostovala bo že krajša vožnja iz blišča in gneče prestolnice, da zakorakate v mirnejše in varnejše okolje, kjer se čas počasneje izteka, dnevni ritem pa je usklajen z naravo.

V katero smer se podati, bo vsak obiskovalec izbral sam. Ena pot pelje ven, pod jasno nebo, po označenih več ali manj uhojenih gozdnih in gorskih poteh. Nedotaknjeni hribi in doline sanjavo vabijo sprehajalce, da uživajo v zimski idili, nalet svežega zraka in zdravega mraza pa odpravi vsako pomisel na stres. Naravne lepote kot so slapovi na Žumberku, jezera ob reki Savi ali hrastov log v Turopolju pozimi kažejo povsem drug obraz – okolje se zdi malce razgaljeno, bolj tiho, vsekakor manj pisano, vendar v teh skromnejših pogojih terapija z naravo kot, da bi hitreje nastopila in močneje delovala. Ko pa vse pobeli snežna odeja, pozivu k uživanju v zimskih radostih se je težko upreti. Z malo truda lahko vsak najde svoje skrivno sankališče, poligon za igre na snegu ali le popolno kuliso za občudovanje pravljičnega zimskega pejsaža.

Druga pot pelje v smeri slikovitih vasi, le sledem iz dimnikov je treba slediti, ki trgajo zimsko nebo. Ognjišča v številnih ruralnih gospodinjstvih po celotni Zagrebški županiji so pripravljena ogreti in pogostiti potnike, željne domačih okusov in prijetnega, neformalnega vzdušja. Zbiranje okrog mize v hladnih in temnih zimskih dneh je nekoč bila nuja, danes pa je skoraj luksuz. Popolnoma naravno je, da je zimska hrana obilnejša, konkretnejša in ustvarjena za dolge gostije. Naravni viri so mogoče presahnili, vendar je zdaj čas za uživanje v sadežih garanja med celim letom. Iz pečic, shramb, prekajevalnic in kleti prihajajo poslastice, ki nas istočasno hranijo, tolažijo in v najboljši izdaji pričajo o  trajnosti in ustvarjalnosti prvobitne kmečke kuhinje. Zdaj je čas zdravic, puščanja preteklosti daleč za seboj in upanja na svetlo prihodnost.

Poleg objemov narave in avtohtonih gastronomskih doživetij, obstaja tudi tretja pot, ki pelje do domačih mestec zagrebške okolice, vozlišč življenj svojih mikroregij. Nekoliko lažji zimski ritem dopušča dovolj časa za obisk vsega, kar smo mogoče spregledali med preteklimi, bolj drvečimi meseci. Spoznavanje mestnih znamenitosti, zgodovinskih spomenikov in izvirnih običajev je spoj prijetnega s koristnim, pika na »i« vsakega dobrega izleta – način, da se dostojno zaokroži še eno leto. Praznično vzdušje, zlasti adventsko praznovanje v mestecih znotraj zagrebškega zelenega obroča, poudarja izvirne vrednote, ki se v večjih sredinah včasih tudi izgubijo – na človeško toplino, povezanost in negovanje dediščine. Skupnosti, ki čedalje ponosno hranijo lokalni značaj, so bolj pripravljene srčno dočakati svoje goste in pustiti nepozaben vtis v njihovih srcih.