1. Dragojlina steza na Okiću

Gorečo ilirko, feministko, vzgojiteljico in pisateljico Dragojlo Jarnević slavijo tudi kot začetnico gorništva na Hrvaškem. Leta 1843 se je povzpela na Okić po strmi južni strani kot prva ženska alpinistka. Ta kratka ampak zahtevna steza je poimenovana po njej. Glede na to da imamo danes primernejšo opremo, vam ni treba plezati bosi po skalah kot Dragojla. Če niste za pustolovščino v lastnem aranžmaju, se lahko priključite HPD Željezničar iz Zagreba, ki vsako spomlad organizira pohod po Dragojlini stezi.

2. Rosika – mesojeda rastlina iz Dubravice

Barje pri Dubravici v okolici Zaprešića je zaščiten botanični rezervat. To edinstveno območje je pravzaprav šotišče, vlažen habitat rastlin, ki s svojim umiranjem ustvarjajo šoto. Sem prihajajo opazovati glavno zvezdo – okroglolisto rosiko. Za prikupnim imenom se skriva redka in dragocena mesojeda rastlina, ki je prisotna le na nekaj lokacijah na Hrvaškem.

3. Lesene cerkve in kapelice Turopolje

Skromne lesene lepotice, razpršene po vaseh Turopolja, so njegov zaščitni znak. Na območju, bogatem z gozdom, je narodno gradbeništvo od nekdaj posegalo po lesu, danes pa nam je ostalo le 13 lesenih kapelic – od zunaj skromne, noter pa razkošne. Največja in najbolj znana je kapelica sv. Barbare v Veliki Mlaki iz leta 1642.  Le ta skriva tudi redek prikaz sv. Kümmernisse, bradate svetnice na križu.

4. Brod Medsave

Mesti Samobor in Zaprešić sta med seboj oddaljeni približno 15 km, danes pa vam to pot z avtomobilom prikrajša eno nenavadno in staromodno prevozno sredstvo – rečni brod. Čeprav takšen način prečenja reke pripada nekaterim drugim časom, je pravzaprav zelo praktičen, malce tudi romantičen, vsekakor je pa zanimiva izkušnja.

5. Pokal v sankanju Plešivica

Sankanje na Plešivici ima dolgo tradicijo, ki sega že v leto 1907, zato je tudi pričakovati, da bo tukaj potekalo Prvenstvo Hrvaške v sankanju na naravnih stezah, tako kot netekmovalni pokal. Tudi sodelovati vam ni treba, dovolj je le, da navijate in uživate, ker domačini vedo, kako od tega zanimivega dogodka, prirediti fešto za številne obiskovalce.

6. Lectovo srce in medičarji – svetovna kulturna dediščina

Izdelava lectovih src in medičarskih okraskov na severu Hrvaške je priznana kot izjemna obrt, vredna uvrstitve na Unescov seznam Svetovne nesnovne kulturne dediščine. Samobor ima izrazito medičarsko tradicijo, ki jo predstavljajo obrti Oslaković in Arko, po lectih pa je znan tudi zelinski kraj. Nekoč okrasek in dragoceno darilo, zlasti med zaljubljenci, danes je lectovo srce očarljiv spominek in del lokalne identitete.

7. Jurjevski kres v Turopolju

Praznik sv. Jurija je v narodu vedno bil pomemben, ker označuje prihod poletja, tradicija njegovega čaščenja pa je zlasti ukoreninjena v Turopolju. Številni stari običaji v zvezi s prihodom Zelenega Jurija živijo tudi danes, v prikazih folklornih društev. Vrhunec je kresovanje, s katerim podijo zimo in kličejo prebujanje narave – obred, prevzet iz nekaterih davnih poganskih časov.

8. Naftalan – edinstvena zdravilna nafta iz Ivanića

Usedline ostankov umrlih mikroorganizmov? Ne zveni ravno vabljivo, a gre za zemeljsko mineralno olje, naraven zdravilni material, znan že od časov Marka Pola. V svetu obstajata le dve najdišči – eno v Azerbajdžanu in hrvaško v Ivanić-Gradu. Na njegovem mestu je danes edinstveno moderno zdravilišče z imenom Naftalan.

9. Stopinja sv. Martina na Martin bregu

Cerkev sv. Martina na bregu nad Dugim Selom je danes le ruševina impresivne stavbe iz leta 1209, vendar tudi pomembna arheološka lokaliteta. Tukaj je postavljena prva hrvaška »Stopinja sv. Martina«, s čimer je Dugo Selo postalo del omrežja evropskih mest, združenih v kultu čaščenja tega priljubljenega svetnika in romarske poti, ki povezuje več kot deset evropskih držav.

10. Praslon iz Marije Gorice

Prebivalci Marije Bistrice niso znoreli, ko so dali sliko slona na grb občine. Naredili so to v čast svojega sovaščana izpred več kot milijon let nazaj. Ker je ravno tukaj v začetku 20. stoletja prišlo do velike znanstvenega odkritja – najdbe okamnelih ostankov praslona. Edina takšna najdba na Hrvaškem je velik korak tudi za paleontologijo ter zgodovino te majhne občine.