Tudi najbolj znani zagorski verzi »Došel bum doma, sel si bum pod brajde« (Prišel bom domov, usedel se bom pod brajdo) pričajo o razprostranjenosti, uspešnosti in pomenu vinske trte v Zagorju, le pol ure oddaljenem od prestolnice. Skoraj ni hiše, ki ne bi imela vsaj brajdo, bogata ponudba vin v zagorskih restavracijah in vinskih kleteh pa razveseljuje obiskovalce. V zagorskih hribčkih dominirajo vinogradi, nekatere izmed sort, ki se gojijo, pa so sauvignoni, renski rizling, sivi pinot, peneča vina, graševina... Zagorske kleti so odraz tradicije, kulture in načina življenja zagorskega prebivalstva. Avtohtone zagorske hiške z zelo pomembnimi prostori – kletmi, stojijo takoj poleg skrbno urejenih vinogradov. Gre za mesta, kamor Zagorci zahajajo v prostem času, zato da septembra nabirajo plodove svojega truda in celo leto uživajo v zlatih kapljicah. Po celotnem Zagorju pa obstajajo tudi kleti, ki so bile predelane v gostinske objekte in v katerih se odlično mešajo enogastronomski okusi tega področja. Nekatere so prav tako bile predelane v nastanitvene objekte. Renski rizling je kralj in pionir belih vin, izmed rdečih sort pa sta priljubljena modri pinot in cabernet sauvignon. Iz mešanice belih sort nastanejo vina, popolna za slavni špricer, neizogibno pijačo, prisotno pri katerem koli zagorskem druženju, ki ga noben obiskovalec ne sme zamuditi. Zelo zanimivo je dejstvo, da je ravno v Zagorju po nekaterih raziskavah nastala stara hrvaška belina, vinska sorta, za katero je dokazano, da je starš velikega števila svetovnih sort kot je chardonnay, renski rizling, frankovka, šipon, itd. Nemci tej sorti rečejo heunisch weiss, Francozi pa gouais blanc. Katero koli pot obiskovalec v Zagorju izbere, bo zagotovo naletel na možnost preskušanja avtohtonega zagorskega vina ali sprehod med vinogradi in kleti. Oboje je vredno poskusiti.