Vinogradi Zagrebške županije pripadajo vinorodni deželi Gričevnata Hrvaška (Bregovita Hrvatska). So na povišanih terenih, oziroma pobočjih gora in nižjega gorovja, ki na svojih južnih strminah imajo odlične pogoje za pridelavo visokokakovostnega grozdja.

Vinogradi se vzpenjajo tudi nad 400 m nadmorske višine, ki so ponekod zelo strmi, prevladujejo pa krotki griči z rahlim naklonom.

Največ takšnih vinogradov je na Plešivici, za celotno območje pa so značilna večinoma bela vina, penine in mirna, praviloma sveža in lahka, z zelo lepimi cvetnimi in sadnimi aromami, vendar vedno bolj kompleksna, starana, macerirana vina.

SORTE

Podnebne značilnosti območja Zagrebške županije so pogojevale razvoj tipičnega celinskega sortimenta. To so iste sorte kot v sosednih državah, ki so bile v teh krajih predstavljene okoli približno let nazaj (večinoma chardonnay, renski rizling, beli, sivi in modri pinot, beli sauvignon, zeleni silvanec, graševina). V številnih vinogradih se gojijo tudi stare plešiviške sorte (npr. rumeni plavec), v zelinskem kraju izvirna sorta kraljevina, proti Moslavini pa tudi avtohtoni škrlet. Od mednarodnih rdečih sort so pomembne modra portugalka, shiraz, merlot, cabernet sauvignon.

Na podlagi županijskih podatkov je Zagrebška županija s svojih pet milijonov trt na več kot 900 hektarjev površine v samem vrhu Republike Hrvaške po številu vinarjev, vinskih etiket, vinskih cest in na splošno vinogradniško-vinskih projektov.

Med najbolj uspešnimi projekti posebej izstopajo županijske znamke kot so Kraljevina Zelina in Modra portugalka Plešivice ter projekt promocije vin z Vinsko kraljico, ki se v Županiji vsako leto krona že od leta 2003.

 

VINSKE CESTE

Plešivica

Na Plešivici imata vinogradništvo in vinarstvo dolgo in bogato tradicijo, trte pa so mogoče gojili že Iliri in stari Rimljani. Grofje Erdödy so prinesli sorto renski rizling, ki se tudi danes prideluje in je inspiracija vinarjem za različne načine vinifikacije. Plešiviške kleti so prepoznaven simbol tega kraja, v katerih so skozi stoletja nastajala plešiviška vina.

Plešivica na severu sega do Slovenije in Zagorsko-međimurskega okoliša, na jugu pa do okoliša Pokolpje (Pokuplje). Vinogradi se vijejo do 400 m nadmorske višine, ob tem pa, zlasti v Plešiviško-okićkem in Svetojansko-slavetičkem pridelovalnem območju, oblikuje amfiteatre nepozabne lepote. Večina pridelovalnega območja ima zelo ugodne položaje, obrnjene proti jugu.

Plešivica je našla svoje mesto na vzhodnih, zahodnih in južnih pobočjih Žumberačke gore. Zaščitena pred hladnimi toki s severa, je idealno območje za vzgojo trt.

Zaradi petih pridelovalnih območij (samoborsko, plešivičko-okićko, svetojansko-slavetičko, krašićko in ozaljko-vivodinsko), skladno povezanih s podnebjem in tli, je Plešivica ena izmed najslikovitejših in najlepših vinogradniških delež na Hrvaškem.

V svetojansko-slavetičkem pridelovalnem območju so zlasti pomembni položaji: Bukovački bregi, Belva, Mladinski breg, Radenci, Šanji breg, Šipkov dol in Vraneščak, v Plešivičko-okićkem pridelovalnem območju pa: Draga, Kapelščak, Mladina, Nežićev breg, Lekovec, Oštri vrh, Prhoček, Stošinec, Šipkovica, Topolovec in Vukovac.

Plešiviška vinska cesta je bila odprta že leta 2001, sestavljena pa je iz približno 40 vin z raznovrstno turistično ponudbo. Tukaj lahko poleg izvirnih in udomačenih sort kot je modra portugalka, pokusite rumeni plavec, sladki zelenec in rotgipfler in šipelj ter svetovno znane sorte kot je chardonnay, renski rizling, sauvignon, traminec ter modri, beli in sivi pinot. Plešiviška vina osvajajo iz leta v leto številne nagrade iz cele Hrvaške ter sveta.

Turistična ponudba Plešiviške ceste se lahko razdeli v tri vrste: vsi vinarji nudijo degustacijo vin v svojih kleteh, nekateri vinarji poleg degustacije imajo tudi gostinsko ponudbo – nudijo domačo hrano, slednji pa poleg degustacije in gostinske ponudbe nudijo tudi namestitev v čudovito urejenih objektih z razgledom na plešiviški »vinogradniški« amfiteater, ki vam odvzame sapo.

V samoborskem pridelovalnem območju so najboljši položaji: Berci, Dol, Giznik, Jelenščak, Palačnik in Podviščak. Krašićko se ponaša s položaji: Brda, Dubrave, Dugi vrh, Gračec in Kremenice, ozaljsko-vivodinsko pa z Labokom, Lovićem in položajem Pinterović.

Za plešiviški okoliš je značilna tudi raznolikost tal – tako bomo naleteli na podzolirana tla, rendzine mineralno-karbonatne prsti. Poleg dobrih položajev in tal trtam na Plešivici godi tudi podnebje z dobro balansiranim številom sončnih ur in količino padavin.

Raznoliki, stari sortimenti vinskih trt in majhne parcele z gostimi vrsticami in klasično pridelavo ob kolu, govorijo o dolgi tradiciji vinogradništva na Plešivici. Plešivica je domovina nekaterih avtohtonih sort, izmed katerih so številne izginile. Tukaj uspevajo stari, udomačeni kultivarji kot so rdeča kraljevina, žametovka, ranfol, štajerska belina, bela lipovina in beli šipelj ter modra portugalka, frankinja in veltilinec. Zadnja leta se s pojavom mladih in sodobnih vinogradnikov in vinarjev stara gojitvena oblika in stare sorte umikajo modernim. Uvajajo se visokokakovostni kultivarji, sajeni v širših vrsticah, ob žici. Za Plešiviški okoliš se priporočajo kultivarji: beli chardonnay, modra frankinja, bela graševina, beli muškat otonel, beli neuburger, beli pinot, sivi pinot, modra portugalka, beli renski rizling, beli rizvanec, beli sauvignon, zeleni silvanec, rdeči traminec, dišeči traminec, rdeči veltilinec in zeleni veltilinec.

Sveti Ivan Zelina

Zelinska vinska cesta teče po vinorodnih naseljih zelinskega kraja, skozi okoliš Prigorje. Tukaj so vinske kleti, vinogradi in kleti znanih zelinskih pridelovalcev vin. Vinogradniška območja segajo na južnih pobočjih bližnjih gora.

Vinarji, člani vinske ceste, nudijo svoja vina in tradicionalne gastronomske specialitete vsem, ki si želijo spoznati lepote zelinskega kraja. Poleg čudovitih razgledov na vinograde, prijazni domačini nudijo vina iz najbolj znanih svetovnih sort grozdja (chardonnay, renski rizling, beli sauvignon, rizvanec, zeleni silvanec, beli pinot, beli manzoni, beli muškat, rumeni muškat, modri pinot, cabernet franc, cabernet sauvignon, merlot, zweigelt itd.). Posebna pozornost se pripisuje kraljici Prigorja – kraljevini, avtohtoni sorti tega kraja. Kraljevina Zelina je tudi znamka vin Zagrebške županije, vino pa je nežno, pitno, osvežujoče in veselo.

Sveti Ivan Zelina ima bogato zgodovino pridelave vin in se lahko pohvali kot edino mesto na Hrvaškem, v katerem je tradicija organiziranja vinskih razstav starejša od enega in pol stoletja. Prva razstava vin na teh prostorih je potekala davnega leta 1860 po zaslugi Dragutina Stražimirja (1821–1891), ki je s svojim delovanjem in znanjem, zbranim v knjigi »Vinogradnik« (Vinogradar) naredil veliko za vinogradniško, vendar tudi skupno ekonomsko ozaveščenost ljudi tega kraja. Zadnjih 50 let tukaj nenehno potekajo razstave vin.