Vse razkošje kmečke kuhinje
Moka, voda, sol, jajce, malo olja. Samo to in izkušene roke. To so okusi našega kraja.
Tople in aromatične, iz mehkega testa s slanim polnilom. Nekatere so ene izmed najbolj znanih avtohtonih jedi, druge zaščitene kot nesnovne kulturne dobrine. To so v svoji osnovi enostavne kmečke jedi.
Kravica je dajala mleko za sir in smetano, kure pa so jajca. Tega je vsaj vedno bilo, pridne gospodinje pa so izpopolnile umetnost izdelave testa, ki se nam danes zdi tako zahtevno in zapleteno, nekoč pa je bilo običajna gospodinjska dejavnost, tradicija, ki se prenaša iz generacije na generacijo.
- Beli žganci
Jed kot so jo pripravljali naši stari – beli »žganci« – so tradicija turopoljskega kraja in če vas pot odnese v Veliko Gorico, jih vsekakor poskusite. Ko gre za bele žgance, le ti nimajo nič s koruznim zdrobom, temveč je osnovna sestavina krompir. Tudi vas bodo osvojili beli žganci z drožmi.
- Vrbovečka pera
Vrbovečka »pera« ima dolgo tradicijo proizvodnje, njena receptura pa se prenaša s kolena na koleno. Značilnost vrbovečke pere je v tem, da se izdeluje iz vzhajanega testa, nadev pa je izključno iz sira, jajc, soli z dodano moko ali zdrobom, brez drugih sestavin v zmesi. Vrbovečka vera je prav tako vedno okrogle oblike.
- Plešiviški copanjek
»Copanjek« je plešiviška tenka gibanica s svežim kravjim sirom in sezonsko zelenjavo – avtohtoni jastrebarski recept. Ime je dobil po besedi »copati«, kar pomeni zamesiti spretno in hitro! Zato, gremo copati!
- Gibanica
Vzhajani zavitek, t.i. gibanica, z makom ali orehom, je slaščica, ki se v našem kraju pripravlja za vse svečane priložnosti, vključno z božičem, silvestrovim in veliko nočjo. Izvedite, kako se gibanica pripravlja brez tehtnice, kaj pomeni prehladiti testo in kaj narediti, da vsakič uspe...
- Rudarska greblica
»Greblica« je zgledni primer, kako iz nečesa enostavnega, kar se je nekoč povezovalo s siromašnimi rudarji, narediti nekaj okusnega in zapletenega. Priprava te »tenke sladice« se povezuje z zgodovino rudarstva v Rudah, ker je to bil običajen obrok za rudarje, sčasoma pa je prerasel v slano pecivo, poimenovano po tradicijskem lesenem orodju, greblici. Najbolj znana priprava je tista s sirom in orehi ter sirom in vrtninami kot so špinača, blitva ali kopriva. Sladke različice Rudarji ne priznajo. Najbolje jo je poskusiti na manifestaciji, posvečeni greblici, Dnevi Rudarske greblice, vendar morate vedeti, da je tudi hrvaško Ministrstvo za kulturo leta 2007 razglasilo pripravo Rudarske greblice za nesnovno kulturno dobrino.
Da bi pecivo nosilo ime Rudarska greblica, potrebno je slediti naslednjim pravilom: mora biti slana, nadevana samo s sirom ali sirom z dodatki (orehi, rumeni korenček, listje mlade čebule, koprive, špinača), testo ne sme biti debelo, prav tako ni dovoljeno dodajati veliko kvasa.
Poskusite naše specialitete iz vedno kakovostnih domačih sestavin ročne izdelave, ki so prava mera ljubezni.