V sorazmerno kratkem obdobju so iz Samoborja prišle tri dobre novice, tako za občane kot za vse ljubitelje izvirne lokalne kuhinje. Po rudarski greblici in samoborski kremšniti je tudi samoborska česnofka postala zaščiten izdelek. Greblica je šla še dlje in dobila zaščiteno označbo zemljepisnega porekla v Evropski uniji, kremna rezina se je vpisala v Register zaščitene kulturne dediščine Republike Hrvaške, česnofka pa prejela odločbo o nacionalni zaščiti zemljepisnega porekla. Zaščita na nacionalni ravni je pomemben prvi korak k vidnejšemu položaju na evropskem gastronomskem zemljevidu.

Okusnih prigrizkov pa v okolici Zagreba ne manjka, območje Samoborja pa se je spremenilo v gastronomsko meko županije. Čeprav je usoda vsake dobre jedi, da kmalu po nastanku izgine, si status kulturne dobrine lahko zasluži s skrbno ohranjenim receptom in spretnostjo, ki se prenaša iz roda v rod, kot del edinstvene lokalne dediščine. Pridne roke, ki so te jedi oblikovale in pripravljale skozi generacije, so ustvarile zgodovino in to zgodovino mi lahko danes okusimo v njeni prvotni obliki. Ogled Samoborja in okolice tako postane skupaj s številnimi drugimi znamenitostmi poseben razlog za spoznavanje pristnih arom in okusov.

Zgodba o Samoborski kremni rezini ni tako stara, stara je le sto let, a neustavljiva sladica na osnovi jajčne kreme med dvema kosoma listnatega testa je hitro postala najljubši samoborski spominek. Najbolj okusna je še vedno topla in mehka, ravnokar vzeta iz kalupa. Razkošna v svoji preprostosti kaže pravi okus samoborske tradicije, ki jo ločuje od vseh drugih različic kremnih rezin v tem delu Evrope. Edinstveno samoborsko kremno rezino po zaščitenem receptu lahko poskusite v dveh legendarnih institucijah na glavnem trgu, in sicer v slaščičarni U prolazu in v kavarni Livadič. Običajna izletniška praksa je, da se ena vroča poje kar na kraju samem, ob kavi in med prijetnim pogovorom, nato pa vzamete še paket "za domov".

Čeprav greblica izvira iz bližnje vasi Rude, jo je mogoče poskusiti tudi v Samoborju. Pekarna Nikl je postala sinonim za greblico, kot glavni promotor in varuh tradicije ter edini certificirani proizvajalec. Z ogromnimi prizadevanji majhnega združenja Rudarska greblica je mikrolokalna zgodba postala zaščitena evropska znamka v ponos svoje pokrajine. Skromna pita iz tankega testa, polnjena s kravjim sirom in dodatki, kot so orehi, rumeno korenje in listi mlade čebule, koprive, blitva ali špinača, ima dolgo zgodovino. Proizvodnja je nujno ročna izdelava, rezultat pa je popolno hrustljavo testo, na sredini sočno in kremasto, s prepoznavno slano aromo svežega sira. Kakor je nekoč hranila rudarje, je danes popolna kot prigrizek med sprehodom po zeleni okolici Samoborja.

Nekoliko zahtevnejši izlet, kot je ogled naravnih lepot Žumberka, zahteva bolj konkretno hrano in na tem področju samoborska kuhinja ne more zatajiti. Idealen obrok za lačne pohodnike je domača klobasa, samoborska češnjofka. Izdelujejo jo na preizkušen način že več kot sto let, in sicer iz svinjine in govedine, svinjske masti, vkuhanega svežega česna, začimb in suhega vina. Je rahlo dimljena in pripravljena za kuhanje, z rahlo pikantnim okusom s poudarkom na svinjini. Že sama po sebi je prava poslastica, v kombinaciji z zeljem ali praženim krompirjem pa postane odličen primer bogatega domačega kosila. Pripravljajo jo v številnih restavracijah, gostilnah, izletiščih in celo planinskih domovih v Samoborju in okolici, vsak mesar pa rad doda svoj avtorski podpis. Društvo Samoborska češnjofka je združilo proizvajalce in predpisalo standarde, saj le izvirnost in odličnost zagotavljata prepoznavnost na velikem evropskem trgu.

Zaščita, ki so si jo zaslužili in prejeli samoborski gastronomski izdelki, je priznanje tradicionalnim vrednotam, motivacija za nadaljnje delo na področju ohranjanja izvorne lokalne kulture, hkrati pa tudi mamljiv razlog za obisk in uživanje v vseh znamenitostih Samoborja in okolice.